Lani sem želel rezervirati hotel in je že bilo vse zasedeno, ker sem bil prepozen, letos pa sem se odločil, ker je Pokljuka res obiskana, da jo rezerviram že pred poletjem in da tudi grem tja, še predenj se konča šola, kajti sem človek, ki nima rad preveč gneče in če grem pred počitnicami otrok, potem sigurno ne bo takšne gneče.
Ker sem malo starejši in mi ima Pokljuka lepe sprehajalne poti, si vzamem nekako tri nočitve, da lahko te kraje in poti doživim počasi, brez hitenja. Uživam, ko se sprehajam počasi, ko si vzamem čas za počitek, Pokljuka je prelep kraj za to, imam čas, ko me nihče ne moti, nihče mi ne vsiljuje mnenja, tako lahko mirno premislim o svojem življenju, kako živim, kaj bi spremenil, kako drugi gledajo name in kako se obnašajo do mene in kaj sem v tem hitrem ritmu spregledal, kaj bi moral popraviti in za katere ljudi ne bom več imel časa, ker je moj čas dragocen, oni pa niso odkriti in pošteni do mene. Res je Pokljuka lahko idealni kraj za razmišljanje o teh stvareh, jaz sem si kar razčistil stvari, ta mir, ki ti ga da, ta tišina, ko si sam z seboj, ko se ti misli zbistrijo, ko vse skupaj vidiš bolj realno.
Lahko samo rečem, da mi je Pokljuka in njene poti prinesle kar nekaj odgovorov. Meni narava pomeni ogromno, takrat se umirim, takrat umirim svoje misli, imam čas, da se posvetim samo sebi, mojemu telesu in ne potrebujem se obremenjevati z nikomer. Tri dni sem bil in vrnil sem se prerojen, Pokljuka je ravno dovolj stran, da ni predaleč, da grem za tri dni, je pa dovolj, da je čisto druga narava, drug zrak.
Tisti dan, ko sem odšel, so se začele počitnice in Pokljuka je že imela več obiskovalcev. …