Tokrat smo se z družbo dogovorili, da obiščemo našo planinsko kočo, ki je že nismo dolgo. Smo štirje prijatelji in čisto vsi zelo različni med seboj. Tako eden ne vzame nič, nekdo ne pozabi niti ročne svetilke, spet drugi pa ima polni nahrbtnik pijače in hrane. Res smo si različni, ampak sem razumemo in smo dobri prijatelji.
Tokrat smo se na planinski koči zadržali do teme. Resnično smo se imeli tako dobro, da nismo pomislili, da nas lahko prehiti tema. Koča je bila polna ljudi, prišli so muzikanti in tako smo peli več ur. Imeli smo se fantastično. Potem pa smo končno videli, da bo treba domov. Seveda je bila zunaj tema in ko smo se že spraševali, kako bomo prišli v dolino, se je eden od prijateljev zasmejal in povedal, da brez ročne svetilke na pohode ne gre več, ker je njega že presenetila tema.
Kako smo bili veseli njegove ročne svetilke, ker smo vedeli, da bomo tako varno prišli v dolino. Ko smo hodili po ozki poti, smo se zmenili tako, da prvi osvetljuje pot in vsi ostali, gremo za njim. Seveda smo potrebovali veliko več časa, da smo prišli v dolino, kot pa če bi bila tema. Vseeno pa je to bila dogodivščina, ki je ne bomo pozabili, kajti pošteno smo se nasmejali, ker smo se večkrat zaleteli in pohodili.
Kako prav pridejo v planinah ročne svetilke, smo ta večer spoznali čisto vsi. In najbolj simpatično je bilo to, da smo naslednjič v žepu imeli čisto vsi ročne svetilke, ker smo vedeli, da zna biti spet zanimiv večer.
Naslednjič smo hodili vsi štirje s svetilkami in okoli nas je bilo veliko svetlobe.
Ne pozabite v planine vzeti ročne svetilke, ker nikoli ne veste, kaj vas lahko preseneti.…