Vsi vemo, da po štiridesetem letu plodnost zelo pade in je zanositev bistveno težja. A vseeno se mnogo žensk za to odloča šele takrat. Če pomislim, kako smo živeli in razmišljali pred tridesetimi leti, ali sedaj, potem hitro vidim, da so navade in zmožnosti precej drugačne. Medtem ko zdajšnja generacija morda lažje prihaja do tega, da si ustvari družino do tridesetega leta, pa obstaja generacije pred njimi, ki ni imela ravno najboljših pogojev za to.
Kaj se bo človek odločil, ko si mora postaviti ustaljen dom in neko kariero, ki je pogoj, da se družina lahko ustvari. Pri nekaterih ni več le plodnost tisti dejavnik, ki odtehta, temveč zmožnost otroka imeti, preživljati in vzgojiti. Kar pa na koncu ni več tako preprosto, če temelji za to niso stabilni.
Osebno spadam v to generacijo, ki se kasneje odloča za družine. Ker smo preprosto generacija, ki je doživela veliko sprememb, na katere se je morala prilagoditi in je bilo za to mnogo težje si ustvariti stabilne temelje. No, razen pri tistih, ki so imeli zmožnost in podporo staršev, kar pa ni bilo pogosto. Marsikoga, ki ga poznam, še danes ne zanima tema plodnost ker je komaj prišel do tega, da lahko živi svoje življenje po svojih željah in raje razmišlja, kako bo vsaj malo užival v tem, pot več kot desetih letih dela. In nekako jih razumem, ker sem na podobnem. Ni lahko si ustvariti karier, v nečem, kar se je pred leti komaj razvijalo, in medtem ko gre danes razvoj vsega zelo hitro, je šel takrat razvoj mnogo počasneje.
Ampak tako, kot je šel razvoj marsikje navzgor, je tudi plodnost področje, ki je napredovalo. Danes je možno plodnost vzdrževati in podaljševati do neke mere, potem obstaja možnost umetne oploditve in še marsikaj, kar v večini primerih poskrbi, da lahko po štiridesetem letu lažje zanosimo.…