Če letos ne bi končno namestili senčila pred hišo, bi bil to res problem. Takšne vročine, kakršna je bila pa letos en teden pa ni bila še nikoli, odkar se spomnim. Mislim, da lahko brez težav rečem, odkar živim ni bilo še nikoli tako vroče. Morda na obali, ampak ne na gorenjskem. Temperatura v mojem stanovanju ne preseže petindvajsetih stopinj tudi poleti, ker ima tako lego. Tokrat jih je bilo skoraj trideset. Ker nisem navajena poletne savne, je to res problem.
Posledično sem bila raje zunaj ob bazenu, ko je vsaj malce pihljalo v senci, ker v resnici ni bilo bistvene razlike. In če ne bi imela nova senčila, to vsekakor ne bi bilo možno. Sicer tudi zunaj ni bilo ravno najbolj prijetno, ampak sem vsaj imela to možnost, da sem lahko šla malce v bazen, ki je na pol v senci ali pa pod ledeno mrzel tuš. Predvsem pa nisem bila notri v zaprtem stanovanju, kjer se mi zdi, da je samo še hujše vse, ker se zrak niti malo ne pretaka. Zunaj je pa vsaj to razlika in je tudi tista vročina malce manj težka. Vsekakor so pa senčila res prijetna in še veliko dreves in rož imamo, kar še dodatno hladi celotno okolico.
Tako, da če ne bi imeli letos senčil, bi bilo moje poletje zelo nevzdržno v tem tednu. Pa še delati sem morala zelo veliko. No, v resnici nisem prav veliko naredila, ker nisem mogla. Nekako vročina ne vpliva najbolje na moje možgane in njihovo delovanje, kar pomeni, da imam bolj okrnjeno razmišljanje. Sicer sem pa lahko takoj, ko sem naredila najbolj nujne stvari, lahko odšla pod senčila poleg bazena in pozabila na vse skupaj. Tako, da je bil ta teden bolj manj deloven in imel več uživanja, za kar so poskrbela senčila in bazen v varnem objemu dreves. …