Že kar nekaj časa živim na slovenski obali. Takoj po nakupu stanovanja, mi je mimogrede priletela misel, ki je kasneje postala tudi cilj, da bi nekoč imel svoj oljčnik, da bi sam zase pridelal domače olivno olje.
Bolj tako za hobi, kot pa za res. Imel bi tako velikega, da bi lahko pridelal dovolj olja zase in za svoje prijatelje. Znanja iz kmetijstva imam dovolj in sem ga prinesel s seboj iz prleških koncev, nekaj znanja pa sem pridobil, ko sem tako ljubiteljsko pomagal prijatelju v njegovem oljčniku, ki danes proizvaja in prodaja vrhunsko ekstra deviško oljčno olje Lisjak. V teh letih sem se marsikaj naučil tudi o oljkah in olivah ter o njihovem obdelovanju in pridelovanju, delo v oljčnem nasadu pa zahteva veliko dela in priprave. Tudi prijatelj je potreboval kar nekaj let, da je uspel z blagovno znamko Lisjak, njegovo oljčno olje je poznano daleč naokrog, tudi izven meja naše dežele. Že sama tla so pomemben dejavnik, oljčnik mora biti brez plevela in redno gnojen z mineralnimi in organskimi gnojili. Pomembno je tudi obiranje plodov, da pričnemo ob prave času in po tradiciji se olive pobira ročno.
Tudi s tem oljčna oljarna Lisjak pripore k vrhunski kvaliteti. Z ročnim obiranjem namreč dosežemo nepoškodovanost plodov. Da pa pridelovalec lahko doseže kvaliteto kot jo ima oljčno olje Lisjak je potrebno takoj po pobiranju oliv, le te prepeljati v oljarno, kjer še sveže pobrane zmeljejo, samo stiskanje pa opravi s hladno stiskano metodo, ki ohrani vse bistvene naravne sestavine. Ja, kar veliko dela, ko pa tako pomisliš, da lahko samo deset minut toče ali pa napada oljčne muhe uničita vse pridelek, pa je tudi huda.
Po mojem je ekstra deviško oljčno olje Lisjak še vedno podcenjeno, da je prodajna cena prenizka, glede na vloženo delo in rizik, ki ga predstavlja oljkarstvo. Pa vendar želja in cilj ostaneta.…